Drže pri sveti maši

Print Friendly

Drže pri sveti maši

Ko pride na župnijo maševat kateri od škofov ali mašnik od drugod, je vidno presenečen, ko verniki v klopeh kar naprej sedijo. Škofovska konferenca je leta 2003 za vso Slovenijo določila kakšne naj bodo po vseh župnijah drže pri sveti maši. Od liturgičnega gibanja, ki se je začelo pred približno stotimi leti se je marsikaj spremenilo. V začetku so ljudje med mašo molili rožni venec, ali so bili z mislimi odsotni. Uveljavljati so se začele male mašne knjižice, po katerih so verniki začeli spremljati sveto mašo. Tretji korak je bil začetek dejavnega liturgičnega sodelovanja vernikov z branjem beril, petjem, prošnjami in uvodi. Že pred 13. leti je večina slovenskih škofij sprejela spodaj naveden red mašnih liturgičnih drž.

Razlogi, ki nas kličejo, zakaj naj te mašne drže sprejmemo:

1. Urejati Sveto bogoslužje sme samo cerkvena oblast; to oblast ima apostolski sedež in, v skladu s pravimi določili škof. Škofovski zbori (konference). Prav nihče, četudi duhovnik ne sme v bogoslužju ničesar spreminjati. (Sklepi drugega vatikanskega koncila B 22)

2. Mašne drže nam pomagajo k zbranosti pri sveti maši, da se zares povežemo z Bogom, da molimo, prejmemo milosti in jih izprosimo za žive in rajne.

3. Z držami smo polno vključeni v občestvo Cerkve, gradimo edinost.

4. Izpolnimo Cerkveno zapoved, da smo POBOŽNO pri sveti maši.

KDAJ UPORABLJAMO POSAMEZNE DRŽE PRI SVETI MAŠI?

  1. Od znamenja zakristijskega zvonca do konca glavne mašne prošnje: stojimo.
  2. Med berili in psalmom: sedimo.
  3. Med alelujo, vrstico in evangelijem: stojimo. Stojimo tudi, če je samo vrstica, na primer v postu.
  4. Med homilijo (pridigo): sedimo.
  5. Med izpovedjo vere in prošnjami vernikov za vse potrebe: stojimo. Pri besedah: »in se je utelesil … «: se globoko priklonimo.
  6. Med pripravljanjem darov: sedimo.
  7. Od vključno povabila »Molite, bratje in sestre« do konca »svet, svet, svet«: stojimo.
  8. Med evharistično molitvijo stojimo ali klečimo do vzklika »skrivnost vere. Klečijo tisti, ki so v klopeh. Po »skrivnost vere« do »očenaša« tisti, ki so v klopeh, klečijo ali sedijo; tisti, ki imajo stole, sedijo.
  9. Tisti, ki med evharistično molitvijo stojijo, se pri mašnikovem pokleku pri spremenjenju globoko priklonijo.
  10. Od povabila k očenašu do vključno: »Gospod, nisem vreden«: stojimo.
  11. Po obhajilu klečimo ali sedimo (podobno kot pri točki 8).
  12. Med prošnjo po obhajilu: stojimo.
  13. Med oznanili: sedimo.
  14. Med blagoslovom: stojimo.
  15. Med sklepno pesmijo: stojimo.

Med »Gospod, usmili se« in med »Slavo« sedimo le, če sta skladbi dolgi. O tem odloča (glavni) mašnik. V tem primeru za glavno mašno prošnjo spet vstanemo.