Župnija Črni Vrh nad Polhovim Gradcem
Vas vljudno vabita k odprtju in ogledu razstave fotografij
ZNAMENJA V ČRNEM VRHU NAD POLHOVIM GRADCEM
ki sta jih pripravila matematika in fotografa Jože Kavčič in Ciril Velkovrh. Razstavo bomo odprli 18. junija 2017, po 10. maši v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Razstavo bo slovesno odprl domačin profesor dr. Stanko Gerjolj, za popestritev kulturnega programa bodo poskrbeli študenti prava s Pevskim zborom Pegius.
Vabljeni !
V petek, 5. maja 2017, je odšel h Gospodu
duhovnik ljubljanske nadškofije.
Rojen je bil 30. julija 1930 v Šentvidu nad Ljubljano,
mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1960 v Ljubljani.
Duhovniško službo je opravljal v župnijah Vrhnika, Trebnje, Gozd, Tunjice, Šenturška Gora in Črni Vrh. Poleg tega je bil uradni eksorcist ljubljanske nadškofije in zadnja leta hišni duhovnik pri Marijinih sestrah v Vincencijevem domu v Štepanji vasi.
V ponedeljek, 8. maja 2017, bo od 15.00 naprej ležal v župnijski cerkvi Ljubljana – Šentvid. Ob 20.30 se bodo s sveto mašo od njega poslovili dekanijski duhovniki.
V torek, 9. maja, bo ob 15.00 pogrebna sveta maša in po njej pogreb.
Rajnega sobrata priporočamo v molitev.
Nadškof Stanislav Zore in sobratje duhovniki
KRAŠENJE IN ČIŠČENJE CERKVE IN KAPELE
Napisani datumi so sobote, po želji pa lahko izberete tudi kakšen drug dan, ki vam bo bolj ustrezal. Če katera skupina ne utegne na zapisani termin, naj poišče zamenjavo z drugo skupino.
V primeru, da ne uspe dobiti zamenjave naj pokliče na tel.: 051 400 949 – Darja.
Ključ od cerkve in kapele dobite v Mežniji ali pa v Župnišču!
V CERKVI: Urediti cvetje in pomesti tla, po potrebi tudi pobrisati tla.
V KAPELI: Urediti cvetje (naj se cvetje ne dotika angelov na oltarju)
in pomesti tla, po potrebi tudi pobrisati tla.
Bolj podrobno čiščenje kapele bo organizirano ločeno!
8. april 2017 Skupina 13 (Vse Birtove družine)
12. april 2017 Skupina 2 (Logarjevi, Rusovi, Mrzlikarjevi)
15. april 2017 Skupina 12 (Mežnijski, Plestenakovi, Zakoritarjevi)
29. april 2017 Skupina 1 (Kreslevi, Klovžarski, Buhovi)
6. maj 2017 Starši birmancev – čiščenje in okrasitev
13. maj 2017 Starši prvoobhajancev – čiščenje in okrasitev
27. maj 2017 Skupina 3 (Vse Žerovcove družine)
3. junij 2017 Skupina 6 (Podkoglarjevi)
10. junij 2017 Skupina 4 (Andrejoževi, Maršonovi, Skalarški)
17. junij 2017 Skupina 7 (Boštarjevi, Burjevcovi, Šuštarjevi)
24. junij 2017 Skupina 8 (Vse Jankove družine)
1. julij 2017 Skupina 9 (Praprotnikovi, Hribrski)
8. julij 2017 Skupina 11 (Ravnohribarjevi, Škarjevcovi, Liparjevi)
15. julij 2017 Skupina 14 (Trobški, Pustotnikovi, Tatjana K.)
22. julij 2017 Skupina 20 (Matetovi, Železnikovi, Osredkar Agata)
29. julij 2017 Skupina 23 (Ferjanovi, Gugljevi)
5. avgust 2017 Skupina 24 (Vsi Reberski, Osreški, Zagričarski)
12. avgust 2017 Skupina 21 (Vsi Slovnikovi)
19. avgust 2017 Skupina 22 (Vsi Riharjevi, Vrhovški)
26. avgust 2017 Skupina 18 (Sovovi, Koritnikovi, Nackovi)
2. september 2017 Skupina 17 (Kuzovcovi, Rotovševi, Minčnkovi)
9. september 2017 Skupina 19 (Majovcovi, Vsi Smovnški)
16. september 2017 Skupina 10 (Močnkarjevi)
23. september 2017 Skupina 12 (Mežnijski – Darja)
30. september 2017 Skupina 13 (Birtovi – Simona)
7. oktober 2017 Skupina 8 (Jankovi – Cirila)
DEKANIJSKO POSTNO ROMANJE
GOSPA SVETA NA KOROŠKEM
Romanje 1 dan/bus
sobota, 4. marec 2017
Program romanja:
ODHOD IZPRED CERKVE NA VIČU ob 7.30, vožnja preko prelaza LJUBELJ Koroškem, skozi Celovec do Gospe Svete (Maria Saal).
Slovesna maša ob 10h v baziliki, po maši prosto za okrepčilo in osebne pobožnosti.
Obisk Vojvodskega prestola v bližini.
Povratek domov po Koroški ob Vrbskem jezeru, skozi Karavanški predor bo Žirovnice in pri TREBUŠNIKU pozno kosilo. Povratek v zgodnjih večernih urah.
PRISPEVEK za vožnjo, cestnine, tunelnino, kosilo: 25€ (se plača ob prijavi).
|
DRUŠTVO PRIJATELJEV SVETE DEŽELE V SLOVENIJI Tržaška 85, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)1 24 44 250, fax:. +386 (0)1 24 44 253, gsm: 041 669 134 http://www.sveta-dezela.si e-pošta: komisariat@rkc.si poslovni račun: SI56 0510 0801 0149 684; ID za DDV: SI67460607 |
Praznično decembrsko vzdušje se začne s prihodom svetega Miklavža. Pridružijo se mu parkelni in angeli z darili ter drugimi sladkimi dobrotami. Skupaj obiskujejo otroke v dvoranah, kulturnih domovih, cerkvah, mestnih trgih ali pa se ustavijo kar na njihovih domovih.
Otroke Črnega Vrha in okolice so tudi letos obiskali kar na njihovih domovih, kjer so jim v peharjih pustili darila ter drugih dobrot. Svoje mesto pri svetem Miklavžu so si izborili tudi parkelni, ki so pri nekaterih otrocih zbudili nekaj strahu. A ne za dolgo, saj jih Miklavž takoj okara in jih pouči o primernem vedenju.
Miklavž ima na ta večer polne roke dela, saj mora obdariti veliko število otrok. Od vsakega se mora kar na hitro posloviti, še prej pa ga spodbudi naj bo še naprej priden in ubogljiv. Če bo izpolnil obljube, se bo Miklavž tako naslednje leto zopet oglasil. Z Miklavževim prihodom je v otroških očeh polno iskric, v njihovih domovih pa veliko veselja in radosti, ki naj trajajo vsaj še ves praznični december.
Sveta birma je zakrament krščanske zrelosti. Veroučenec je katehumen, kar pomeni, da se pripravlja in uvaja v krščanstvo s prejemom zakramentov uvajanja: sveti krst, sveta birma, sveta evharistija. Prejem zakramenta mora spremljati osebna poglobitev vere v Boga in pripadnosti občestvu Cerkve. Na takšen način bomo izpolnili Božjo voljo, ki je v tem, da smo vsi poklicani k svetosti in večni blaženosti. Z zvestobo v zaupanju v Boga bomo prejeli blagoslov in bomo deležni izpolnitve njegovih obljub v času in večnosti.
Obrednik za prejem zakramenta svete birme pove, da je za pripravo na sveto birmo odgovorno vse božje ljudstvo. Nikakor samo duhovnik, ampak vsi verniki pomagajo k uvajanju in vključevanju mladih v župnijsko življenje. Pred nami je odgovornost zase in za druge, da nebi zapravili daru svete vere in večnega zveličanja. Cilj priprave na sveto birmo je, da bi mladi po sveti birmi ohranili pripadnost Bogu.
V pripravi na sveto birmo je zato pomembno:
Naloge pri verouku:
Iz Sporočil slovenskih škofij 12/2016:
Kot priprava na birmo je pomemben ves čas veroučnega obdobja, in sicer za otroke veroučence in njihove starše. Neposredna priprava pa je posebej poudarjena v letu pred birmo. Na začetku te priprave je potrebno starše in botre opozoriti ali tudi poučiti o pogojih za prejem zakramenta svete birme in tudi o pogojih za botrstvo. Tako imajo birmanci več priložnosti izbrati primernega botra. V neposredni pripravi je v veliko duhovno in katehetsko pomoč duhovna obnova ali duhovni vikend za birmance, srečanja in delo v birmanskih skupinah ter sodelovanje birmancev v župniji pri liturgiji in dobrodelnosti. Pred praznikom birme pa tudi sveta spoved za birmance, starše in botre ter devetdnevnica. Prizadevanja župnikov in katehetov naj bodo usmerjena v to, da mladi po birmi ostanejo povezani s Kristusom in župnijskim občestvom. Veroučence usmerimo v sodelovanje v kakšni župnijski skupini. (253)
Ob dnevu spomina na mrtve vas vabimo
na žalno slovesnost–komemoracijo
v spomin žrtvam povojnih pobojev na škofjeloškem, ki bo v petek
dne 28. oktobra 2016 ob 1600 uri
na pokopališču Lipica pri Škofji Loki.
Liturgični obred bo vodil, msgr. dr. Alojzij Snoj.
Kulturni program s pevci Škofjeloškega okteta, Mestnega pihalnega orkestra in deklamacijami bo povezovala Monika Tavčar.
Mrtvim v spomin in živim v opomin bo nekaj svojih misli izrekel duhovni vodja Nove slovenske zaveze prof. Justin Stanovnik.
S spoštovanjem,
NOVA SLOVENSKA ZAVEZA
po pooblastilu predsednika, Petra Sušnika
Jože Peter Kranjc
Vpisovanje k verouku bo v četrtek in petek 8. in 9. septembra od 15h do 20h (22h). Če so tehtni razlogi lahko otrok obiskuje verouk drugje. Priprava na prvo sveto obhajilo in sveto birmo je na župniji. K vpisu prinesete podpisano spričevalo, morebitne učbenike, ki so bili vzeti na izposojo. Svetovani prispevek – dar v podporo veroučni dejavnosti je kot po navadi na ravni dekanije dogovorjeno 20 EUR za enega otroka, 25 EUR za več otrok skupaj. Izposoja učbenika, delovni zvezek in liturgični zvezek, vse skupaj največ okrog 20 EUR za enega otroka (točne podatke dobite kasneje).
Pričetek verouka 12. in 13. septembra, urnik bomo natnčneje oblikovali v prvih dneh.
Blagoslov šolskih torb bo v nedeljo 11. septembra 2016 ob 8h pri sveti maši.
Pričetek verouka
1. in 2. razred v ponedeljek ob 11.50; 3.–5. razred ob 13.10; 8. in 9. razred ob 15.10, v torek ob 15.10, 6. in 7. razred. Veroučna ura traja 45 minut. Če kateri otroci ne morejo priti po urniku, naj pridejo ob drugih urah. V tem tednu bo sveta spoved.
Sestanek za starše vseh veroučencev ne bo v nedeljo 18. septembra ampak 25. septembra po sveti maši
Verouk sprejemamo kot velik dar od Boga, naj bo naše srečanje v hvaležnosti, upanju, veselju. Povezuje nas usmiljeni Gospod in nas vabi k odkrivanju lepote evangelija.
Če so kakšna vprašanja lahko pišete na elektronsko pošto ali pokličete. zupnija.crnivrh@rkc.si .
Kasneje bodo na tej strani dodane še morebitne dodatne informacije…
S spoštovanjem in blagoslovom!
Peter Nastran,
župnik
DOMOV K OČETU
S. MARIJA JOŽEFA ZALOŽNIK
Rojena 9. 5. 1921, ž. Polhov Gradec, sedaj Črni vrh.
Umrla 12. 10. 2015 v Parizu
v 95. letu starosti in
v 65. letu poklica hčere krščanske ljubezni (usmiljenke)
»Uči me, Gospod, svojo pot,
vodi me po ravni stezi.« (Ps 27)
S. Marija Jožefa se je rodila v župniji Črni vrh v družini z devetimi otroki. V njej se je naučila pravih krščanskih vrednot, ki so jo oblikovale v močno osebnost, sposobno živeti in braniti svojo vero. Naučila se je tudi ljubezni do dela, pozornosti do drugih, veselja do delitve ter ljubezni do Boga in bližnjega, ki je bila značilna v njenem življenju.
Zaradi razmer v domovini se je vsa družina zatekla v Kanado, kjer so kot izseljenci doživeli vsakršne preizkušnje, težave, trpljenje. Toda seme, ki gaje Gospod zasejal v rodovitno zemljo njenega srca je vzklilo in obrodilo sad. Slišala je Božji klic in nanj odgovorila. 29. aprila 1951 je v materni hiši v Parizu vstopila v Družbo hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega ali usmiljenk. Vstopila je z željo, da se vrne v domovino, v domačo provinco, ko bo to mogoče. V semenišču (noviciatu) se je poglabljala v Božjo besedo ter v duha, karizmo in spise ustanoviteljev. Kot je sama povedala, je bila srečna v tem času vzgoje, ki ga je doživljala v gorečnosti in notranjem veselju.
31. avgusta 1952 je prejela stanovsko obleko usmiljenk. Ta obleka je bila zanjo znamenje služabnice ubogih, nosila jo bo tudi, ko bo vstopila v dvorano praznovanja Jagnjetove svatbe. V svoji velikodušnosti je bila pripravljena iti tja, kamor bi jo Gospod poslal, četudi do konca sveta, pripravljena zapustiti vse in hoditi za Gospodom.
Najprej je bila naprošena za delo v lekarni materne hiše. Ta služba zahteva natančnost in obzirnost, pa tudi potrpežljivost za razumevanje sester, ki v zibelko Družbe prihajajo iz vseh dežel in govorijo različne jezike. S svojo bistroumnostjo, srcem in voljo se je prilagodila svoji službi in je v začetkih doživljala vsakdanje binkošti, kjer se vsi sporazumevajo z jezikom ljubezni in brez pomote!
»Učenka farmacije« je bila molčeča, govorila je s premislekom, modro in razsodno, zato so jo sestre zelo cenile. Nobene usluge ni odklonila. Ko je v lekarni po določenem času prilagajanja postala samostojna, se je natančno ravnala po zdravniških navodilih in je brez zamude preskrbela potrebna zdravila.
»Hči krščanske ljubezni ni ne od tu ne od tam, pač pa od povsod, kjer jo Družba potrebuje za služenje ubogim«, je dejal sv. Vincencij. Tako je s. Marija Jožefa leta 1964 skupaj z dvema slovenskima sestrama odpotovala v Toronto. Leto dni so tam delale na slovenski župniji, nato so se vrnile. S. Marija Jožefa je spet poprijela za svoje delo v lekarni materne hiše.
Imela je srečo, da je skoraj vse poklicno življenje živela v materni hiši Družbe in bila vsak dan navzoča pri molitvi in sv. maši v kapeli, kjer se je leta 1830 mladi sestri Katarini Labouré prikazala Brezmadežna in ji naročila kovati svetinjo z vzklikom: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.«
Z globoko pobožnostjo je s. Marija Jožefa molila za vse, ki so se ji priporočili v molitev in obenem neumorno delala. Čas pa se v svojem neizprosnem teku ne ustavi; leta so minevala in tudi sestra Založnik – tako so jo namreč mnogi klicali – je postajala onemogla.
21. marca 2009 je bila sprejeta v skupnost ostarelih in bolnih sester. S smehljajem je zapustila lekarno in svojo dotedanjo skupnost, kjer je preživela skoraj vse življenje. Kot vse drugo, je tudi to sprejela iz Božjih rok. Njena delavna narava pa je še vedno našla sredstvo, da je pomagala pri poslanstvu kapele v pošiljanju čudodelnih svetinj po svetu.
Potem ko so veliko delale, se roke hčere krščanske ljubezni sklenejo k molitvi. S. Marija Jožefa je zdaj še več molila zlasti za sestre, ki po širnem svetu lajšajo trpljenje, posebno pa za misijonarke. Kako rada je še šla v kapelo čudodelne svetinje ali pa se pridružila sestram v kapeli bolniške stavbe pri sv. maši in molitvi.
Kadar so prišle v Pariz sestre iz domače province na duhovne vaje ali vincencijanski tečaj, so jo zadnja leta rade obiskale v njeni bolniški sobi, kjer je s svetinjami polnila male vrečke. Vedno se jih je razveselila, vedno jih obdarovala s svetinjami in rožnimi venci.
Bila je povezana z domačo provinco, vedela je, kaj vse so sestre doživele in pretrpele in se je veselila, da so si po povojnih dogodkih opomogle. Večkrat je v domovini obiskala sestre in svoje domače, vendar se je vedno vračala v zibelko Družbe – v Pariz. Posebno ji je bilo v veselje, da se je leta 1982 lahko udeležila nove maše sožupljana lazarista, dr. Stanka Gerjolja.
Jeseni 2015 je nepričakovano imela možgansko krvavitev. Nezavestno so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se iz nezavesti ni več prebudila. V Marijinem mesecu oktobru se je preselila v večnost. Pogrebno mašo je mašnik začel z besedami:
»Danes nas je v kapeli zbrala s. Marija Jožefa Založnik, da jo bomo pospremili v njeno poslednje bivališče. Pri sv. maši se bomo spomnili njenega prihoda v nebesa, kjer jo Gospod sprejema po dolgem in lepem življenju, katerega konec je določil On. In zahvalili se bomo nebesom za vse dobro, ki ga je na zemlji mogla storiti za širjenje nebeškega kraljestva.«
Pri prošnjah za vse potrebe so se sestre zahvalile za njeno lepo in dolgo življenje, popolnoma darovano Bogu v ponižnosti, preprostosti in ljubezni, življenje, ki je izžarevalo vero, dobroto, ponižna vsakdanja dela. Zahvalo so strnile v prošnjo za današnje uboge, za Družbo, za zaupen pogled v prihodnost …
Po sv. maši so jo pospremili k počitku na pokopališče Montparnasse v Parizu, kjer že množica usmiljenk pričakuje vstajenja.
Sestra Maria Jožefa, veselite se pri Bogu in prosite, da bi današnji svet znal ceniti duhovne vrednote in bi tako spoznal, kje je prava sreča, ki vodi v večno veselje!
Kapela čudodelne svetinjev Parizu, Rue du Bac 140
Drže pri sveti maši
Ko pride na župnijo maševat kateri od škofov ali mašnik od drugod, je vidno presenečen, ko verniki v klopeh kar naprej sedijo. Škofovska konferenca je leta 2003 za vso Slovenijo določila kakšne naj bodo po vseh župnijah drže pri sveti maši. Od liturgičnega gibanja, ki se je začelo pred približno stotimi leti se je marsikaj spremenilo. V začetku so ljudje med mašo molili rožni venec, ali so bili z mislimi odsotni. Uveljavljati so se začele male mašne knjižice, po katerih so verniki začeli spremljati sveto mašo. Tretji korak je bil začetek dejavnega liturgičnega sodelovanja vernikov z branjem beril, petjem, prošnjami in uvodi. Že pred 13. leti je večina slovenskih škofij sprejela spodaj naveden red mašnih liturgičnih drž.
Razlogi, ki nas kličejo, zakaj naj te mašne drže sprejmemo:
1. Urejati Sveto bogoslužje sme samo cerkvena oblast; to oblast ima apostolski sedež in, v skladu s pravimi določili škof. Škofovski zbori (konference). Prav nihče, četudi duhovnik ne sme v bogoslužju ničesar spreminjati. (Sklepi drugega vatikanskega koncila B 22)
2. Mašne drže nam pomagajo k zbranosti pri sveti maši, da se zares povežemo z Bogom, da molimo, prejmemo milosti in jih izprosimo za žive in rajne.
3. Z držami smo polno vključeni v občestvo Cerkve, gradimo edinost.
4. Izpolnimo Cerkveno zapoved, da smo POBOŽNO pri sveti maši.
|
KDAJ UPORABLJAMO POSAMEZNE DRŽE PRI SVETI MAŠI?
Med »Gospod, usmili se« in med »Slavo« sedimo le, če sta skladbi dolgi. O tem odloča (glavni) mašnik. V tem primeru za glavno mašno prošnjo spet vstanemo. |
