Franc Pečenik, 1913–1991, Ažmanov Frence, je bil rojen v Srednjem Vrhu 16 (takrat Smolnik) kot najstarejši od 12 otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Črnem Vrhu, potem pa gimnazijo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Bil je že pred posvetitvijo v duhovnika, a je bil vpoklican v starojugoslovansko armado. Tako mu je vojna prekrižala načrte, da bi postal duhovnik. Zaposlil se je v pisarni tovarne Iskra v Kranju. Pokopan je v Črnem Vrhu.
Franc Pečenik je pisal tudi pesmi. Ena od njih je posvečena pokojni sestrici.

Sestrici v spomin

(† 17. 11. 1932)

Vesna zala
v vsej lepoti bliža se.
Ah zakaj, sestrica mala,
več ne bodeš ji v pozdrav
zapela pesmice?
Kukavice ne boš več poslušala
pa vijolic in trobentic
tudi ne boš trgala.

Jaz bom ptičico naprosil,
da na grobu ti zapoje,
jaz ti bodem šopke nosil
in krasil gomilo tvojo.
Vesni mladi bom povedal,
kje počivaš ti
in jo prosil, naj na grobu
ti spominčic nasadi.

Prispevek pripravila Milka Bokal iz Župnije Polhov Gradec

Črni Vrh lepi visoko stoji,

po svoji lepoti že dolgo slovi.

Mogočen razgled pred očmi se odpre,

daleč okrog ga nič ne zastre.

Triglav v daljavi ves snežen blesti,

mogočno kraljuje nam dolge že dni.

Blegoš, Ratitovec, druge gore

te vabijo k sebi k sebi planinske steze.

Gozdovi zeleni nam pesem šušte,

debla mogočna k nebu strme.

Žametna polja nemirna drhte,

žitno klasje lepo valovi.

Prekrasen pogled nam razvname srce,

zavriskaš veselo jujuhej, juhej.

Pozdravljen, moj Črni Vrh,

večno si lep,

zate bom vedno iskreno zavzet.

Besedilo Alojz Tome, pesem je tudi uglasbena, skomponiral jo je Stane Mancini.

Prispevek pripravila Milka Bokal iz Župnije Polhov Gradec

Svet` Jožef in Marija nocoj potujeta,
že blizu Betlehema se pogovarjata.
Le kje dobila bova stan,
gotovo pozno bova tam
in lahko se zgodi,
da ljudstvo pozaspi.

Svet` Jožef milo kliče pri rodbini za pomoč,
a ni poznal ga nihče,
ker bilo pozno v noč.
Z Marijo gresta na polje,
do neke revne štalice.
Tam prenočujeta v hlevcu sred` polja.

Dvanajsta ura bije in Jezus se rodi,
iz neba pa posije svetloba sred` noči.
In angelci oznanijo,
kako je dete rojeno,
tam v revni štalici, na goli slamici.

Pastirji se zbudijo in strah jih obleti,
zelo se pač bojijo, ko angel govori:
»O le nikar ne bojte se,
hitite le do štalice,
tam bode detece ogrelo vam srce.«

Pastirji so storili,
kar angel jih uči,
pred dete pokleknili so srečni, radostni.
A Jezus se lepo smehlja, jim blagoslov svoj sveti da
in ta so blagoslov ponesli vsi domov.

Še mi tja pokleknimo,
kjer Jezušček  leži
in ga lepo prosimo, da nas blagoslovi.
O Jezušček, mi ljubimo te prav zvesto in prav srčno.
Le enkrat k tebi v raj nam srečno priti daj.

Pesem je obudil dr. Marko Jankovec z Belice, pred časom je bil zborovodja v Črnem Vrhu, sedaj vodi Moški zbor v Preski. Takole piše: »Ker vem, da zbirate tako gradivo, vam pošiljam ljudsko božično pesem, ki so jo prepevale stare črnovrške pevke (med njimi tudi moja pokojna mama, Mežnijska Francka, Potrebuježeva mama, Reberska Francka, Kačnikarjeva Ančka in druge). Peli so jo vsako leto za polnočnico dvoglasno, edini zdaj žal izgubljen izvod not je imel takratni organist Pavle Plestenjak. Po dolgih letih sta jo Mežnijska Francka in moja mama spet zapeli, Kačnikarjeva Anica (Ančkina hči) pa je zapisala osnovno melodijo in besedilo. Ona je sicer zapisala po slišanem, ki pa se po nekje ritmično ni skladalo, zato sem si privoščil nekaj popravkov. Tudi melodija proti koncu ni logična, zato sem si tam pomagal s posnetkom ljudskih pevk KUD-a Maksa Furjana, ki pa žal ni več na voljo na internetu. Moja želja je, da se bi pesem spet obudila.« Dr. Jankovec je pesem v spomin na svojo pokojno mamo v letošnjih božičnih dneh (2013) priredil za mešani in moški zbor.

Zborovodje in vsi drugi poklicani, vabljeni k uresničitvi predloga.

Milka Bokal

Note in pesmi so na voljo tukaj:

Svet jozef in Marija – moški

Svet jozef in Marija – mešani